Kateri so najboljši viri beljakovin pri presnem in veganskem načinu prehranjevanja?

Kot pravi ameriški strokovnjak za presno prehrano dr. Gabriel Cousens je zelo dober vir in popolna oblika beljakovin zelena alga spirulina, ki praktično zadovolji vse naše beljakovinske potrebe. Uživamo jo lahko v obliki tablet ali njen prah dodajamo v solate, goste napitke, piškote, namaze in podobno. Prav tako so odlični viri beljakovin: laneno seme, semena chia, cvetni prah, ostala semena in oreščki (še posebej odlična so konopljina semena), zelenolistnata zelenjava …

Ali si pregleduješ tudi svojo krvno sliko glede na to, da se prehranjuješ presno?

Po enem letu presnega prehranjevanja, sem si dala preveriti tudi kri in je bilo vse v mejah normale. Prvič se mi je zgodilo, da sem imela zadovoljivo količino železa, saj so mi pred mojo spremembo prehranjevanja na vsakem pregledu ugotovili pomanjkanje in me opremili z receptom za dodatek v obliki (neokusnih) tablet. S tem, da zdaj skoraj ne jem več mesa.

Kakšne kuhinjske pripomočke uporabljaš za pripravo presnih dobrot?

Najpogosteje uporabljam VitaMix mešalnik, s katerim sem res zelo zadovoljna, saj mi predstavlja moj presni štedilnik. Zelo veliko uporabljam tudi multipraktik, praktično tudi na dnevni bazi, saj na njem vsako jutro ožamemo limone. Priznam, da je dobrodošel tudi dehidrator Excalibur, s katerim sem tudi zelo zadovoljna, saj ga navadno celega napolnim, ko se lotim dela, pa še zmanjka mi prostora, he he… Občasno mi zelo prav pride tudi spiralizator za izdelavo bučnih (ali drugih) špagetov, kavni mlinček ter potovalni mešalnik Tribest.

Ali si pri presnem prehranjevanju kaj lačna?

Lačna nisem nikoli, je pa res, da se organiziram tako, da imam kakšno svojo zalogo pri roki, tudi če sem izven hiše. Sama nisem ob prehodu na presno hrano niti nič shujšala (še sreča), saj sem bila že prej bolj vitke narave. Sem sladkosneda, že prej sem bila velika ljubiteljica čokolade in sladic, ki si jih v presni različici tudi zdaj privoščim, kadar mi zadišijo. Ugotovila pa sem, da se mi je želja po čokoladi in sladkarijah na presni hrani zmanjšala, sem pa postala velika ljubiteljica zelenih smoothie-jev. Jem ogromno sadja in zelenjave, pa oreščke, semena, suho sadje, kaljena žita, super hrano, morsko zelenjavo, občasno vključim tudi kozji/ovčji sir ali skuto… Se je pa razmerje v vsem tem času kar dosti spreminjalo – na začetku sem imela ogromno potrebo po maščobi in oreščkih, tako da sem pripravljala dosti več gourmet jedi, ki spominjajo na kuhane obroke (presna pizza, presne tortilje, burgerji, …), zdaj pa je tega na mojem jedilniku manj.

Dosti prijateljev ali bližnjih si predstavlja, da je takšno prehranjevanje mučno in to vidijo predvsem kot odrekanje. Šele takrat ugotovim, da me niti ne morejo razumeti, ker bi se tudi sama na primer pred 3 leti verjetno čudila, če bi mi kdo rekel, da se tako prehranjuje. Pravzaprav sem tudi se čudila ob branju knjige Normana W. Walkerja, Sveži zelenjavni in sadni sokovi, ko sem v svojo takrat že polnovredno prehrano vpeljala sveže sokove, pa sem nato ugotovila, da je bil avtor pravzaprav presnojedec. Moja reakcija je bila: »to je pa kar malo prehuda, da bi kaj takega začela tudi jaz«. A ko sem se zakopala v knjige in začela študirati različne vire, sem ugotovila, da imajo vse teorije skupno izhodišče, ki je »čim več svežega sadja in zelenjave ter veliko vode«. Nenadoma sem prišla do točke preobrata in iz dneva v dan začela ugotavljati, kako dobro se počutim. Z leti mi je tak način življenja postal rutina in mi tudi ne vzame več veliko časa, za razliko prvih mesecev, ko sem se zabavala z različnimi novimi recepti. Morala sem se naučiti vnaprej planirati za tak način življenja, ker je treba veliko sestavin vnaprej namočiti.

Kakšni so rezultati tvojega presnega prehranjevanja?

Ugotavljam, da je boljše počutje, več energije, boljša zbranost in čistejše misli ravno najboljša motivacija, ki botruje k temu, da je presno prehranjevanje postalo moj trajni način življenja. Moje misli so postale bolj pozitivne in pridobila sem nekakšen občutek varnosti. Bolj čutim povezanost z naravo (saj ni čudno, če pa me sprehodi v naravi gledam v tla, ali je kaj užitnega za v smoothie, he he), pa tudi letne čase doživljam močneje (saj bolj cenim sezonsko sadje in zelenjavo ter kot otrok vsako leto čakam češnje, fige, kakije in ostale dobrote narave). Niti ni več občutka utrujenosti po obrokih. Poleg tega se lahko sladkam s presnimi sladicami brez slabe vesti, če mi paše. Znova sem začela čutiti, da sem sita, ko se najem. Prav tako se je izboljšala sposobnost mojega telesa, da samo prepozna in me vodi, kakšno vrsto hrane potrebuje. Najbolj zanimivo pa se mi je zdelo, da so popolnoma izginile menstrualne bolečine, katere sem prej lahko premagala le z zelo močnimi tabletami, zdaj pa sploh ne rabim nobene tablete. Poleg tega imam tudi dva majhna otročka, ki sem in tja prineseta kakšno virozico iz vrtca, ki se ji zdaj z lahkoto izognem. Pa tudi njuno zdravje se je zelo izboljšalo, saj ju razne virusne nadloge večinoma le oplazijo. Še posebej se je izboljšal močan dermatitis mojega najmlajšega sina. Opazila pa sem tudi izjemno razliko v odpornosti pri mlajšem in starejšem otroku. Pri starejšem namreč še nisem bila tako izobražena na tem področju in smo se takrat prehranjevali še po klasični prehrani (z belo moko, sladkorjem, veliko kravjih mlečnih izdelkov). Pokazalo se je, da je imel mlajši sin, ki je bil na polnovredni prehrani že od začetka, dosti boljši imunski sistem.

Otrok sicer ne silim v presno prehrano, temveč na njun jedilnih vključujem čim več svežega sadja in zelenjave, sadno-zelenjavnih smoothijev, svežih sadno-zelenjavnih sokov, super hrane in polnovredno, ekološko prehrano (brez bele moke, belega sladkorja, kravjega mleka, občasno ribe, meso ali jajca iz neintenzivne čim bolj naravne domače reje…). Verjamem, da bosta tudi onadva nekoč sledila mojemu zgledu, saj otroke lahko vzgajamo le z lastnim zgledom. Poleg tega že zdaj vidim, da vedno bolj prepoznavata pomen zdrave kakovostne prehrane in se zanimata za nove sveže jedi.

Kakšen je tvoj tipičen prehranjevalni dan?

Zjutraj spijem najprej pol litra limoninega soka z vodo, ko pridem k sebi obvezno smoothie (kakšna banana, sezonsko sadje, čim več zelenja: koprive, blitva, ohrovt, radič, različna superhrana: spirulina, ječmenova trava, maca v prahu, acai, laneno seme, goji jagode, konopljina semena), kadar sem še lačna je v času do kosila na vrsti še kakšno sezonsko sadje. Po službi je skoraj obvezna velika solata (zelenolistnata, korenje, zelje, paradižnik, kumare), včasih s kakšnim bolj konkretnim prelivom (iz sezama, bučnih semen, mandljev ali kaj podobnega), ali pa navadna zelena solata z glavno jedjo, kot so sushi, zelenjavni zvitki, testenine – spiralizirane bučke ali korenje, s kakšno pesto ali oreščkasto omako, dehidrirani krekerji in namaz. Za večerjo pa čist različno. Največkrat je takrat čas za posladek v obliki peciva iz suhega sadja in oreščkov (športna ploščica, pite, torte), pudinga ali čokoladnega mleka (iz oreškov ali kokosa, s kakšno banano in kakavom). Ali pa kar medjoola datlji ali drugo suho sadje. Včasih pa tudi krekerji s kakšnim namazom ali pa kosmiči z mlekom iz oreščkov ali kokosa.

Tako nekako je v povprečju. Se pa trudim med tednom predvsem poenostavljati, ob koncu tedna, če sem doma, pa si privoščim več eksperimentiranja.

Opažam pa, da sem od začetka do zdaj zelo zmanjšala količino oreščkov (ki so v začetku mojega prehoda sestavljali kar velik delež jedi). Oreščke so nadomestili avokadi, kokos, olive, semena. Občasno jem tudi sušene sardelice ali kakšen kozji sir.

Drugače pa nočem zagovarjati presne dogme za vsako ceno, saj je vsako telo drugačno in se mi zdi bolj pomembno, da slediš svojemu občutku, saj nam telo vedno pove, kaj rabi, če mu prisluhnemo. Sem pa opazila, da na presni hrani ni takega prenajedanja, saj sem ves čas v stiku s svojim želodcem in pravočasno začutim, ko imam dovolj. Imam pa na presni hrani tudi ful več energije in sem manj utrujena.